Agfa Isola I - Stary, matjaž lužnik (2007)Zelo me je fasciniralo dejstvo, da uporablja srednjeformatni film, da je kvadratnega formata 6x6 in da je "objektiv" ena sama leča . Najbolj pa to, da praktično nima nastavitev; tri fokusne točke (je pa res da pokrije vse od 1,5m do neskončnosti), tri zaslonke (sonček - f16, oblačno - f11 in rumeni filter za oblake) in pa dve nastavitvi za čas (tridesetinka sekunde in pa bulb). Na moje presenečenje ima tudi konektor za fleš. Še bolj sem bil presenečen, ko sem ugotovil, da dejansko da signal za proženje le tega. Priznati pa moram, da so rezultati zaenkrat bolj temni ( :)) ) zaradi prepozne sinhronizacije. Ugotavljam, da sem prenežen s sprožilcem...
No, da ne bi spet nekaj desetletij prebil v omari, v kateri je bil odlagališče za prah, sem se odločil, da ga preizkusim. Najbolj sem se bal, da bom imel probleme z nabavo filma za srednji format. Bal sem se predvsem cene. A sem ugotovil, da je to še najcenejša zadeva. Razvijanje je dražje. Kupil sem nekaj filmov in se lotil zadeve. S tehniko učenja na napakah, sem prišel do sledečih rezultatov; trije posneti filmi, od tega dva dokaj uspešno. "Naučil" sem se tudi lastnega razvijanja filmov... do osvetljevanja in razvijanja fotk v tmnici še nisem prišel, tako, da sem dal film skenirati lokalnemu foto laboratoriju. To pomeni, da ni bil celoten proces v mojih rokah... Rezultati so pa naslednji:
kavedini, matjaž lužnik (2007)
caserma, matjaž lužnik (2007)
karel, matjaž lužnik (2007)
koli, matjaž lužnik (2007)
obcestni kamni, matjaž lužnik (2007)
No, da ne bi spet nekaj desetletij prebil v omari, v kateri je bil odlagališče za prah, sem se odločil, da ga preizkusim. Najbolj sem se bal, da bom imel probleme z nabavo filma za srednji format. Bal sem se predvsem cene. A sem ugotovil, da je to še najcenejša zadeva. Razvijanje je dražje. Kupil sem nekaj filmov in se lotil zadeve. S tehniko učenja na napakah, sem prišel do sledečih rezultatov; trije posneti filmi, od tega dva dokaj uspešno. "Naučil" sem se tudi lastnega razvijanja filmov... do osvetljevanja in razvijanja fotk v tmnici še nisem prišel, tako, da sem dal film skenirati lokalnemu foto laboratoriju. To pomeni, da ni bil celoten proces v mojih rokah... Rezultati so pa naslednji:
kavedini, matjaž lužnik (2007)
caserma, matjaž lužnik (2007)
karel, matjaž lužnik (2007)
koli, matjaž lužnik (2007)
obcestni kamni, matjaž lužnik (2007)Moram priznati. Najprej sem bil razočaran nad fotkami. Tehnično so obupne. Še posebej če jih primerjam z fotkami, ki bi jih naredi z modernim digitalnim zrcalno-refleksnim aparatom kot je Canon 30D, ali s katerikoli že modernim digičem, vključno z novejšimi telefoni :)). Ja trotl nastavitve in trotl razvijanje naredijo svoje.
Že za začetek je pomanjkanje nastavitev (en sam čas) v močnem soncu naredilo svoje. Fotke so prežgane, nato sem moral nekje zaj... pri razvijanju. Mislim, da sem jih kar pravilno razvil a premalo fiksiral, tako, da so pri skeniranju dobili zanimive efekte, kakršne dobiš danes samo pri mukotrpnem delu v digitalnih temnicah kot so Photoshop in kar je podobnih programov...
Poleg tega sem bil razočaran nad resolucijo. Ostrine ni in ni. A to bi moral pričakovati od ene same leče in samo tremi nastavitvami fokusa. A bolj kot jih gledam bolj so mi všeč.
Nadalje; ker ni zrcalno refleksni fotič, nima pogledana motiv skozi leče, a skozi iskalo. A natančnost tega iskala je porazna. Pri kadriranju sem bil nadvse natančen, a je fotke manj, kot sem jo videl v iskalu, in mislim, da je malo zamaknjeno (odreže zgoraj več kot spodaj), tako, da sem dobil zelo zanimive portrete :((
Razočaran sem bil tudi nad "sinhronizacijo" fleša. Fleš je vedno usekal, ko je fotič že zapiral "zavesico" tako, da nisem dobil nič od tistih fotk, ki sem jih slikal s flešem (mogoče ena sama), a ugotavljam, da sem prepočasi pritiskal na sprožilec... No to moram še preveriti a eksperimenti niso tako neboleči kot pri digitalcih...
A vseeno. Fotke mi postajajo vsak dan bolj všeč. Kljub napakam in predvsem zaradi njih. Tako kot je marsikateri uveljavljen fotograf odkrival čare fotografije z fotoaparati kot je Holga in podobnimi zadevami, tako jaz sedaj s tem. Več kot je naključij pri fotografiranju, bolj so zanimivi rezultati. Pri hipermasovni perfekcionistični digitalni fotografiji (ki mi postaja že rahlo dolgočasna), je klasična (in to kakšna klasika) črno bela fotografija prava osvežitev. Ker nimaš nastavitev in ni avtomatike, ki bi ti pokvarila veselje, ti ostane samo še kreativnost... in kar je naključij le to samo potencira...
Tako. Sedaj mi ostane še naloga, da te fotke spravim na papir. V temnici seveda. O rezultatih boste obveščeni, prav tako tudi o fotkah, ki sem jih posnel z Zenitom...
Že za začetek je pomanjkanje nastavitev (en sam čas) v močnem soncu naredilo svoje. Fotke so prežgane, nato sem moral nekje zaj... pri razvijanju. Mislim, da sem jih kar pravilno razvil a premalo fiksiral, tako, da so pri skeniranju dobili zanimive efekte, kakršne dobiš danes samo pri mukotrpnem delu v digitalnih temnicah kot so Photoshop in kar je podobnih programov...
Poleg tega sem bil razočaran nad resolucijo. Ostrine ni in ni. A to bi moral pričakovati od ene same leče in samo tremi nastavitvami fokusa. A bolj kot jih gledam bolj so mi všeč.
Nadalje; ker ni zrcalno refleksni fotič, nima pogledana motiv skozi leče, a skozi iskalo. A natančnost tega iskala je porazna. Pri kadriranju sem bil nadvse natančen, a je fotke manj, kot sem jo videl v iskalu, in mislim, da je malo zamaknjeno (odreže zgoraj več kot spodaj), tako, da sem dobil zelo zanimive portrete :((
Razočaran sem bil tudi nad "sinhronizacijo" fleša. Fleš je vedno usekal, ko je fotič že zapiral "zavesico" tako, da nisem dobil nič od tistih fotk, ki sem jih slikal s flešem (mogoče ena sama), a ugotavljam, da sem prepočasi pritiskal na sprožilec... No to moram še preveriti a eksperimenti niso tako neboleči kot pri digitalcih...
A vseeno. Fotke mi postajajo vsak dan bolj všeč. Kljub napakam in predvsem zaradi njih. Tako kot je marsikateri uveljavljen fotograf odkrival čare fotografije z fotoaparati kot je Holga in podobnimi zadevami, tako jaz sedaj s tem. Več kot je naključij pri fotografiranju, bolj so zanimivi rezultati. Pri hipermasovni perfekcionistični digitalni fotografiji (ki mi postaja že rahlo dolgočasna), je klasična (in to kakšna klasika) črno bela fotografija prava osvežitev. Ker nimaš nastavitev in ni avtomatike, ki bi ti pokvarila veselje, ti ostane samo še kreativnost... in kar je naključij le to samo potencira...
Tako. Sedaj mi ostane še naloga, da te fotke spravim na papir. V temnici seveda. O rezultatih boste obveščeni, prav tako tudi o fotkah, ki sem jih posnel z Zenitom...
